Droga vpliva na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Uživanje drog pogosto vodi v psihično ali telesno odvisnost, katere posledice nosijo odvisnik in njegova družina.
Droga je popularen izraz za psihoaktivno (psihotropno) snov. Izraz drogiranje v žargonu pomeni uživanje oziroma uporabo tovrstnih snovi. Pogosto uporabljamo tudi besedo mamilo, ki pa ni povsem ustrezna, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V slovenščini pomeni droga tudi surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu.
Kot drogo označujemo snov, ki vpliva na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Te značilnosti imajo številne snovi, ki jih uporabljamo v različne namene. Zakon droge deli na:
• dovoljene: njihovo posedovanje, jemanje in trgovanje z njimi ni kaznivo,
• nedovoljene: njihovo posedovanje, jemanje in trgovanje z njimi je kaznivo.
Po trenutni zakonodajo samo uživanje drog ni kaznivo dejanje.
Med zakonite droge lahko štejemo tudi različne vrste zdravil, ki vplivajo na počutje. Če jih uporabljamo za zdravljenje, kakor nam jih je predpisal zdravnik, potem so to zdravila. Če pa jih jemljemo po lastni presoji, jih posojamo ali celo preprodajamo, postanejo droge.
Nekatera od teh zdravil so pod posebnim državnim nadzorom. Najstrožji je nadzor nad narkotiki (morfinom, kodeinom, metadonom, buprenorfinom), nekoliko blažji pa nad nekaterimi zdravili za zdravljenje duševnih motenj.
Med dovoljene droge sodijo alkohol, tobak, kava in pravi čaj. Te droge nimajo posebne zdravilne vrednosti ali pa je ta zelo majhna. Kljub temu pa so lahko zelo škodljive in prav tako povzročajo odvisnost.
Psihoaktivna snov (PAS) je snov, ki v telesu povzroča spremembe v zavesti in stanju duha. Vse PAS so lahko predmet zlorabe, napačne rabe in psihične ali telesne odvisnosti.
Škodljiva raba je primer uživanja psihoaktivnih snovi, ki škodujejo zdravju. Škoda je lahko telesna (npr. uživalec se lahko okuži, če uporablja okuženo iglo) ali duševna. Ta kriterij je sporen, saj je izredno težko določiti prehod v sindrom odvisnosti.
Toleranca je definirana kot vedno večja potreba po PAS za dosego enakega učinka. Ljudje smo različno tolerantni do enakih količin PAS. Ta sposobnost je najbrž prirojena. Navzkrižna toleranca pomeni, da posameznik, ki je razvil toleranco do ene PAS, razvije toleranco tudi do drugih PAS iz iste skupine.
Odvisnost od PAS je lahko psihična ali telesna (ali oboje).
Sindrom odvisnosti se določi, ko se povežejo fiziološki, vedenjski in kognitivni dejavniki, ki opredeljujejo odvisnost. Osnovna značilnost tega sindroma je močna želja, da bi posameznik užil PAS. Želja običajno prehaja v potrebo (prisilo).
Posameznik večinoma ne more nadzorovati želje po količini, pogostosti vnosa in opustitvi uživanja droge. Ko poskuša opustiti drogo, se pojavijo abstinenčne težave, ki so lahko telesne, duševne ali oboje. Opazimo tudi učinke tolerance in opustitev zanimanja za ostala zadovoljstva, vsakodnevne obveznosti, socialne stike ter povečanje časa, ki ga posameznik porabi za dejavnosti, povezane z uživanjem droge.
Najbolj opazna značilnost odvisnosti je vztrajanje pri uživanju droge kljub očitnemu slabšanju zdravja. Sčasoma se načini uživanja PAS zmanjšajo na nekaj vzorcev obnašanja. Sindrom odvisnosti se lahko nanaša na eno ali več PAS.
Več v knjigi: Andrej Kastelic, Marija Mikulan: Mladostnik in droga
