Opoidi

Vse vrste opioidov delujejo na človeka približno enako. Heroin se v jetrih razgradi v morfin in povzroča analgezijo - zmanjšano občutljivost za bolečino oziroma njeno lajšanje. Pomirja bolečino, lakoto, napetost, strah in neugodje. Za uživalce tako pomemben občutek blaženosti in odrešitve od trpljenja se kaže kot nekajminutni val ugodja - „flash“, ki se iz trebuha širi po vsem telesu in je najbolj intenziven po vnosu v žilo.

Previsok odmerek lahko povzroči zastoj dihanja in smrt. Stanje ugodja oz. „high“ (občutek zavitosti v vato) traja nekaj minut in mu navadno sledi več ur trajajoče stanje zmanjšane občutljivosti in zaspanosti („cool“). Del tega počutja je lahko sanjavost, vključno s „kinkanjem“. Redni uživalci povedo, da jih pomirja, jim daje občutek varnosti, toplote in brezskrbnosti. Imajo pa težave s koncentracijo, lahko se pojavi tudi srbečica po obrazu in drugod po telesu.

Za marsikoga je prvi vbrizg izrazito neprijeten in lahko povzroči slabost ter dezorientiranost. Za večino to vseeno ni dovolj velik razlog, da droge ne bi ponovno poskušali in se izognili morebitni odvinosti. Kot vsako drogo je tudi opioide mogoče jemati nadzorovano, vendar so takšni primeri zelo redki. Uživalci se prepozno zavedo, da so že odvisni, saj se psihična odvisnost utegne razviti že po prvem jemanju, telesna pa po nekaj dnevih ali tednih rednega jemanja.

Značilnost vseh opioidov je, da se kmalu razvije toleranca. Pri kajenju droga počasneje vstopa v telo in je njene učinke laže nadzorovati. Pri njuhanju hitreje pride do prevelikega odmerka, saj uživalec vzame vso drogo naenkrat. Še slabše je pri vbrizgavanju pod kožo ali v žilo. Toleranca se poviša tako glede toksičnih kot evforičnih učinkov.
 
Ker opioidi na osrednje živčevje delujejo depresivno, se upočasnita pulz in frekvenca dihanja, krvni tlak pade, gladko mišično tkivo pa se sprosti. Učinki so vidni v slabi koordinaciji, upočasnjenih refleksih, nejasnem govoru in zoženih zenicah.

Opioidne molekule se namreč vežejo na receptorje vzdolž živčnih celic, kamor se sicer vežejo opioidom podobne snovi, ki jih telo proizvaja (npr. endorfini). Ti uravnavajo naše odzive na stres, bolečino in vplivajo na počutje. Kadar uživalec v telo vnese opiat, ta izrine naravne opioide iz njihovih vezivnih mest. Verjetno nastanejo nove vezave, ko se od zunaj vneseni opioid začne razgrajevati in v receptorjih zazija vrzel. O tem pričajo odtegnitveni znaki.

Učinki heroina:
•    zoženje zenic,
•    zaprtost,
•    znižanje krvnega tlaka,
•    zadržanost požiralnega refleksa,
•    pridušeno dihanje,
•    doživljanje blaženosti,
•    občutek toplote po telesu,
•    sprostitev,
•    popustitev bolečin,
•    okrepitev občutka varnosti in moči,
•    občutek neodvisnosti,
•    nezanimanje zasvojenca za okolje,
•    nenehno ukvarjanje z nabavo heroina.

Odvisnost od heroina

Heroin povzroča zelo močno zasvojenost. Vsak, ki poskusi heroin, tvega nevarnost, da bo postal od njega odvisen. Odvisnost se razvije izredno hitro, včasih že po nekajkratnem jemanju. Tisti, ki so že zasvojeni, pogosto zaidejo tudi v druge težave, denimo kriminal. Odvisnost od heroina je zelo težko ozdraviti.

Znaki uživanja heroina:
•    ozke zenice,
•    splošna upočasnjenost,
•    kinkanje in zaspanost,
•    globok in slaboten glas,
•    zmanjšana občutljivost za bolečino.

Znaki odtegnitve opioidov:
•    izrazito široke zenice,
•    nemirnost,
•    solzenje oči,
•    bolečine in krči,
•    mrazenje,
•    potrtost,
•    bruhanje,
•    driska