Začetno eksperimentiranje z drogami se lahko kmalu sprevrže v odvisnost. Da bi jo pravočasno prepoznali in uspešno pozdravili, moramo prepoznati posamezne faze uživanja drog.
Radovednost in želja po vznemirjenosti, ki ženeta mladostnike, sta osrednja vzroka za začetno uživanje drog. Slednjemu navadno botruje še pritisk vrstniške skupine. Mladostnik želi vzeti droge iz radovednosti in zaradi potrjevanja, morda le med vikendom ali počitnicami. Pogosto ga pred tem vrstniki že večkrat prepričujejo, naj začne.
Navadno najprej in v manjši količini užije dovoljeno drogo (tobak, alkohol). Začnejo se spremembe v obnašanju in družba vrstnikov mu vse več pomeni. Pridobi nove prijatelje, pogosto starejše od sebe, in se z njimi običajno sestaja na novih krajih. Lahko pa ostane v stari družbi, če tudi ta začenja jemati droge.
Pogosto nastopi uporniško vedenje do staršev in avtoritet nasploh. Značilno je hitro menjavanje razpoloženja, prostaško izražanje, neodgovornost do raznih obveznosti in pouka. Le redko se pojavijo tudi telesne spremembe.
Starši največkrat ne opazijo ničesar ali pa zaznajo le občasno evforično vedenje, ki kaže na intoksikacijo, čemur navadno ne pripisujejo posebnega pomena. Včasih otroka strogo kaznujejo.
Zahrbtnega učinkovanja droge se mladostnik ne zaveda. Zanj je sprva pomembnejše od učinka drog vzburjenje, da si je to sploh upal. Izkušnje navadno ne znajo dobro opisati, čeprav je pogosto neprijetna. Sporočilo okolice in vrstnikov se še vedno glasi: „Ljudje droge pač jemljejo“.
