Začetno eksperimentiranje z drogami se lahko kmalu sprevrže v odvisnost. Da bi jo pravočasno prepoznali in uspešno pozdravili, moramo prepoznati posamezne faze uživanja drog.
Ob ponavljajočih se poskusih uživalec pridobiva izkušnje, kako droga vpliva na čustvovanje in vedenje. Z njo se da čustva in tudi drugačno vedenje vzpodbuditi ali zatreti. Ključno za to fazo je iskanje posebnih čustvenih in/ali vedenjskih stanj.
Pomembno je ugotoviti motiv, ki mladostnike žene pri tem iskanju. Pri jemanju iz užitkarskih nagibov gre za iskanje ugodja, željo po dobrem počutju iin sproščenosti. Če so izkušnje pozitivne, se pojavi potreba po ponovnem jemanju. Negativnih izkušenj ni veliko niti potem, ko učinki droge popustijo.
Okolica že prepoznava uživanje in spremenjeno obnašanje. Šolski uspeh se poslabša, šolski izostanki so vse pogostejši. Otrok se upira družinskim pravilom, starši pa so pogosto v zadregi. Niso prepričani ali gre za običajne spremembe ali za vedenjsko motnjo.
Pri kompenzacijski rabi mladostnik uživa drogo zato, da laže prebrodi stresne situacije in prežene neprijetna čustva. Gre za neke vrste „samozdravljenje“ anksioznih, tesnobnih stanj. Kar se začne iz radovednosti, postane način preživljanja slabega dneva, pozabljanja konfliktov, pregnjanja dolgčasa ali zmanjševanja stresa.
Kompenzacijska raba ima drugačne vzroke kot užitkarska, čeprav je obnašanje uživalca na zunaj podobno. Tisti, ki droge jemljejo predvsem iz želje po ugodju, morajo spoznati in najti nove poti do ugodja in sproščenosti.
Tisti, ki z drogo lajšajo svoje probleme, pa potrebujejo drugačne izkušnje, kako reševati težave in z njimi živeti. To je obdobje, ko se začnejo pobegi od doma ali podobne grožnje. Pogoste so kraje denarja staršem in sorodnikom ali pa tatvine po trgovinah in drugod.
