Začetno eksperimentiranje z drogami se lahko kmalu sprevrže v odvisnost. Da bi jo pravočasno prepoznali in uspešno pozdravili, moramo prepoznati posamezne faze uživanja drog.
Ta faza se od instrumentalne razlikuje po pogostosti uživanja drog in pojavom simptomov bolezenske odvisnosti. Seveda med njima ni stroge ločnice. Gre za nejasno področje, v katerem se uživalec bojuje za samonadzor in mu življenje uravnavajo psihoaktivne snovi.
Ključno za to fazo je prilagajanje. Čustveno stanje se po prestanem učinkovanju drog ne normalizira, ampak se pojavijo rahla depresija, težave v koncentraciji, motnje pri spanju in nemir. Uživalec se zaveda razvijajoče se odvisnosti in si postavlja pravila, ki pa se jih ni sposoben držati.
Tolaži se, da se je za uživanje drog odločil sam in se prepričuje, da je zato srečnejši in da lažje razrešuje svoje težave. Toleranca naraste; pri drogah, ki povzročajo tudi telesno odvisnost, pa se ob neuživanju pojavi bolezenski odziv organizma s t.i. odtegnitvenimi znaki.
