Začetno eksperimentiranje z drogami se lahko kmalu sprevrže v odvisnost. Da bi jo pravočasno prepoznali in uspešno pozdravili, moramo prepoznati posamezne faze uživanja drog.
Uživalec je v tej fazi že docela odvisen in obseden z željo po drogi. Edini odnos, ki ga še zmore, se nanaša na drogo. Kljub temu še vedno poizkuša občasno nadzorovati uživanje droge. Vsak nadaljnji poskus, navadno neuspešen, pa le še zniža njegovo samospoštovanje. Prežemata ga sram in obup ter razmišlja o samomoru. Pogosti so tudi poskusi samomora.
Droge niso več zabavne. Mladostnik ima različne telesne težave, pusti šolo ali službo, ima težave s svojci in pogosto krši zakone. Jemanja drog sploh več ne skriva. Deluje depresivno, obrazna mimika je borna, zanemarjenost pa očitna.
Starša, ali vsaj eden od njiju, običajno še vedno zanikata otrokovo uživanje drog in se prepričujeta, da otrok droge jemlje le občasno. Pri reševanju problema si pogosto nista enotna in se medsebojno krivita. Zaradi nastalih skrbi pa sta tudi poklicno manj uspešna.
