Začetno eksperimentiranje z drogami se lahko kmalu sprevrže v odvisnost. Da bi jo pravočasno prepoznali in uspešno pozdravili, moramo prepoznati posamezne faze uživanja drog.
Mladostnik ima težave s policijo, je zanemarjen in pogosto oboleva. Žrtev odvisnosti ni obsesivno vezana le na drogo, ampak je tudi obsesivno sebična. Starši ugotavljajo, da to ni več isti otrok kot prej. Podobno menijo tudi prijatelji, ki jih večkrat izigra.
Odvisnik je agresiven in depresiven, razdražljiv in apatičen. Z arogantnostjo se nezavedno brani pred izgubo samonadzora. V sebi je obupan, na zunaj pa kaže uporniško brezbrižnost. Izgubo nadzora poskuša nadomestiti tako, da nadzira druge, je zahteven in rad zasramuje druge. V tem stanju začne pogosto iskati pomoč, zato naj bo tisti, ki mu je pripravljen pomagati, pripravljen na vse.
Droge lahko povzročajo psihično in telesno odvisnost, ki sta med seboj pogosto povezani. Kadar govorimo o psihični odvisnosti, mislimo na močno željo po drogi. Življenje se v glavnem vrti okoli droge in odvisnik si ne zna predstavljati življenja brez nje oziroma se brez nje sploh ne zna zabavati.
Pri tem se je pripravljen odpovedati marsičemu, kar mu je bilo prej pomembno: ljudem okoli sebe, zdravju in ambicijam. Telesna odvisnost se kaže v odtegnitvenih (abstinenčnih) težavah, ki se pojavijo po določenem času, večinoma že v nekaj urah abstinence od droge.
Pri odvisnosti od opiatov se odtegnitvene težave kažejo kot nemir, nespečnost, razburjenost ali žalost, slabost, bruhanje, prebavne motnje, bolečine v sklepih in mišicah. Čeprav je močno neprijetna, opiatna kriza ne ogroža življenja uživalca, če je ne spremljajo še druge odvisnosti, npr. od alkohola, benzodiazepinov …
Sprememba tolerance do droge pomeni, da mora uživalec vzeti večjo ali manjšo količino droge za dosego želenega učinka. Ne pomeni nujno tudi telesne odvisnosti, se pa pogosteje pojavi pri drogah, od katerih postane uživalec hitreje telesno odvisen.
