Pri mladih je težko določiti skupen vzrok za začetek uživanja drog. Najpogosteje pa jih v prvi stik z drogo vodijo radovednost, pritisk vrstnikov in želja po dokazovanju ter ugodju.
Navadno gre za splet različnih dejavnikov:
• radovednost,
• uporništvo,
• težave pri vključevanju med vrstnike,
• želja po ugodju,
• bežanje pred slabim počutjem.
Temu navadno botrujejo povodi:
• pritisk vrstnikov,
• želja po dokazovanju,
• priložnosti,
• bolečine ...
Pri tem je pomembno znanje o drogah, odnos do njihovega uživanja oziroma ugodja, ki ga povzročajo, in sposobnost samonadzorovanja. Mladostnik se za drogo običajno odloči zavestno. Začne jo poskušati oziroma z njo eksperimentirati.
Iz kroga poskuševalcev preidejo med pogostejše uživalce navadno tisti, ki imajo v osebnostnem razvoju več šibkih točk. Te so v veliki meri odvisne od življenja in odnosov v družini ter pozitivnih potrditev v širšem družbenem okolju.
Pomembno je še, da nosijo v sebi pozitivno čustveno izkušnjo oz. občutek, da jih ima ali jih je imel v življenju kdo zelo rad. Imeti pa morajo tudi občutek, da imajo sami koga lahko res radi oziroma so to zmogli v preteklosti. Tisti, ki teh upajočih predstav in izkušenj nimajo ali pa se jim tako zdi, ne najdejo pravega mesta med vrstniki, v družini in širšem okolju. Pri njih eksperimentiranje z drogo pogosto preide v redno uživanje in pozneje v odvisnost.
Največkrat je vzrok za omenjene težave okolje, v katerem mladostniki odraščajo. Živimo namreč v času pogostih stresnih okoliščin in v razmerah, ki lahko povzročajo velike stiske. Mladostniki pa imajo še prešibke obrambne mehanizme, da bi lahko kljubovali takšnim negativnim vplivom.
Statistični podatki kažejo, da večina zasvojencev prihaja iz neurejenih družinskih okolij. Običajno so starši ločeni ali pa prezaposleni, da bi se dovolj ukvarjali s svojim otrokom. Vendar pa je ravno družina najpomembnejši preventivni steber. Tam, kjer družinski člani živijo drug z drugim in ne drug mimo drugega, je verjetnost, da bo mladostnik posegel po drogah, znatno manjša.
Včasih tudi urejena družina in stabilen duševni razvoj otroka ne preprečita prvega stika z drogo. Vendar je možnost, da postane redni uživalec, vseeno manjša. Drugi preventivni dejavnik je urejeno socialno okolje. Če imajo mladi možnost konstruktivnega potrjevanja na različnih športnih, kulturnih, zabavnih, humanitarnih in drugih dejavnostih, je verjetnost ogroženosti z drogami znatno manjša.
Dejavniki tveganja, ki vplivajo na uživanje in izbiro drog, so vsaj tako različni in številni kot uživalci drog. Kdo bo posegel po kakšni vrsti droge in na kakšen način pričel z rednim uživanjem ali postal od nje odvisen, pa ni odvisno le od same droge, ampak tudi od številnih dejavnikov tveganja in zaščite. Zato je pri reševanju posameznih primerov potrebno poznati okolje korenin problema in medsebojno prepletenost raznovrstnih dejavnikov in drog.
Več v knjigi: Andrej Kastelic, Marija Mikulan: Mladostnik in droga
