Pri zdravljenju odvisnosti je bolniku in njegovi družini na voljo strokovno usposobljeno zdravstveno osebje in različne oblike svetovanja. Pred zdravljenjem naj se bolnik s svojim zdravnikom posvetuje o najprimernejšem načinu zdravljenja.
Večina strokovnjakov odvisnosti od drog ne prepoznava kot bolezen. Še več težav s tem imajo, kadar gre za zelo mlade odvisnike. Uživanje drog pri mladih pogosto minimalizirajo ali pa ga prepoznavajo le kot simptom kakšne druge motnje.
Temu nasproten je pogled, da gre izključno za bolezen, neupoštevaje številne razvojne in druge psihodinamične dejavnike, ki so bili soudeleženi pri razvoju bolezenske odvisnosti. Ugotovitev, da otrok uživa droge, pomeni nujno in takojšnje ustrezno ukrepanje. Potrebno je prepoznati vzrok uživanja, fazo odvisnosti, družinsko dinamiko in se pozanimati za varovalne dejavnike pri mladostniku in v njegovi okolici.
Svetovanje, individualno in skupinsko zdravljenje, delo s svojci in družinsko zdravljenje, ambulantna, polhospitalna in hospitalna obravnava z različnimi možnostmi podaljšanega zdravljenja, so oblike obravnave, pri katerih mladostnik potrebuje pomoč, da se usposobi za življenje brez drog. Tudi v Sloveniji imamo že dolgo posebne oblike obravnave in zdravljenja za mladostnike (bolnišnične, razne svetovalnice).
Za mladostniške uživalce v eksperimentalni in socialni fazi je najprimernejša oblika svetovanje. Različne vrste svetovanja usmerjajo k bolj zdravemu življenju, učenju za življenje primernih veščin in ukrepanju v tveganih situacijah, informirajo o prednostih in posledicah uživanja drog ter motivirajo vzpostavitev in ohranjanje abstinence.
Uživalci v instrumentalni fazi potrebujejo bolj intenzivno obravnavo; posebno, če so izpostavljeni močnim vplivom vrstnikov, ki uživajo droge.
Ambulatna obravnava je najbolj primerna, če:
• gre za prvo obravnavo,
• so bili že prej neuspešni v zunajbolnišničnih programih,
• je šolsko in/ali domače okolje močno ogrožajoče,
• je v šoli še možen ustrezni nadzor,
• je mogoč umik iz skupine vrstnikov uživalcev drog in v domačem okolju ni dodatnih dejavnikov tveganja.
Obšolski programi so koristni za tiste mladostnice in mladostnike, ki so bili v bolnišničnem programu sicer uspešni, vendar še vedno potrebujejo intenzivno zdravljenje in strožji nadzor.
V prvih tednih abstinence je bivšega uživalca potrebno nadzorovati. Če je res motiviran, bo bližnje sam zaprosil, da mu pomagajo omejiti izhode in onemogočijo vsakršen stik z družbo, v kateri je užival droge. Pri tem so lahko v pomoč hitri urinski testi, ki najhitreje pokažejo vnovično uživanje drog in povečajo medsebojno zaupanje.
Zavedati se moramo, da nekateri z drogo še ne želijo prenehati, zato jih lahko naučimo varne uporabe. Za vbrizgavanje naj uporabljajo svoj pribor, tega pa redno čistijo ali pa vedno uporabijo novega. Drogo naj raje kadijo namesto vbrizgavajo. Če res ne zmorejo prenehati, naj dobivajo substitucijska zdravila (metadon, buprenorfin, dolgo delujoči morfin).
