Starši mladostnika pogosto spregledajo prve znake eksperimentiranja z drogam in spremenjeno vedenje navadno pripišejo najstniškem uporništvu.
Kako ugotoviti ali vaš otrok uživa droge?
Mladi imajo različne razloge za uživanje drog. Pogosto gre za občutek manjvrednosti, nerazumevanje in iskanje ugodja. Za nobenega od teh razlogov pa ne moremo reči, da je lahko vsesplošni vzrok za uživanje drog.
Obstajajo določeni vedenjski vzorci in oblike, ki so tesneje povezane z uživanjem drog:
• slabe ocene v šoli,
• agresivnost,
• uporniško obnašanje,
• pretiran vpliv sovrstnikov,
• pomanjkanje starševske vzgoje in podpore,
• vedenjski problemi v zgodnjih letih.
Pri ugotavljanju zasvojenosti od alkohola in drugih drog moramo biti zelo pozorni. Včasih je težko prepoznati razliko med običajnim najstniškim obnašanjem in takšnim, ki je lahko posledica uživanja drog. Večje spremembe, ki trajajo več kot nekaj dni, utegnejo biti znaki določene zasvojenosti.
Kadar ste v dvomih o uživanju drog pri vašem otroku, odgovorite na naslednja vprašanja:
• Se vam zdi otrok zaprt vase, depresiven, utrujen, nezainteresiran za osebno higieno ali videz?
• Je vaš otrok postal sovražno razpoložen in ni pripravljen na sodelovanje?
• So se njegovi odnosi z drugimi člani družine poslabšali?
• Ali je zapustil stare prijatelje?
• Se mu je poslabšal učni uspeh in v šoli ni več pozoren?
• Je izgubil zanimanje za konjičke, šport in druge sicer priljubljene dejavnosti?
• Ali so se spremenile njegove prehranjevalne in spalne navade?
Pritrdilen odgovor na katero koli navedeno vprašanje lahko kaže na prekomerno uživanje alkohola in drugih drog. Vendar so ti znaki lahko značilni tudi za mladostnike, ki ne uživajo drog in imajo drugačne težave v šoli ali družini. Če ste v dvomih, poiščite pomoč. Peljite otroka k zdravniku, psihologu ali kateremu drugemu strokovnjaku, ki bo ugotovil vzrok težavam.
Zunanji znaki so lahko zelo različni in odvisni od vrste zaužite droge ter kombinacij drog. Kako intenzivni in dolgi so učinki drog, je odvisno:
• od količine droge,
• od duševnega in telesnega stanja uživalca,
• od navajenosti na določeno drogo.
Zunanji znaki nam ne morejo natančno pokazati, katero drogo je uživalec jemal. Iz njih lahko razberemo le, da je pod vplivom določenih kemičnih sredstev. Tudi strokovnjaki včasih težko natančno prepoznajo delovanje različnih vrst drog.
Dobro je poznati najbolj značilne in pogoste znake, ki kažejo na možno učinkovanje drog, nikakor pa ne sprejemajmo prenagljenih zaključkov. Eden od značilnih pogostih zunanjih znakov je sprememba razpoloženja, na primer:
• pretirana vedrina,
• evforija,
• poudarjeno izražanje zadovoljstva,
• nestvaren optimizem.
Ti znaki se običajno pojavijo ob začetku učinkovanja številnih drog, med katere sodijo tudi nekatera psihotropna zdravila. Tako lahko zaužitje hašiša ali marihuane povzroči evforijo, ki jo spremljata huda zgovornost in neustavljiv smeh. Poživila pa poleg evforičnosti sprožijo tudi pretirano motorično aktivnost in večjo vzdržljivost.
Opiati različnih vrst povzročajo opazno zaspanost in „kinkanje“. Kot sprememba razpoloženja pa se lahko pojavijo brezbrižnost, slabša odzivnost na okolje in navidezna pomirjenost. Takšne spremembe običajno povzročajo tudi zdravila s pomirjevalnimi in uspavalnimi učinki. Opazne so tudi pri opiatih, in sicer po stanju evforičnosti. Lahko se pojavijo kot abstinenčni znaki po prenehanju uživanja poživil.
Znak uživanja drog je tudi sprememba vedenja. Droge, ki povzročajo evforijo, sprožijo pri uživalcu različno stopnjo živahnosti in dejavnosti. Stanje hiperaktivnosti, glasnosti in nekritičnega vedenja traja nekaj ur po zaužitju poživil. Tudi alkohol sprva vzpodbudno učinkuje na uživalčevo dejavnost. Pri hašišu in marihuani je živahnost bolj usmerjena v neskončne intelektualne razgovore, poslušanje glasbe ipd. Pomirjevala in uspavala pa povzročajo vedenjske spremembe, kot so pasivnost, zaprtost vase in zaspanost.
Halucinogene droge, kot so LSD, meskalin, delno tudi hašiš, povzročajo spremembe v zaznavi, nekatera zdravila pa povzročajo vedenje, ki je za okolje neobičajno in nerazumljivo. Vpliv halucinogenih drog se utegne kazati precej različno; uživalec lahko daje vtis mirne, zadovoljne odsotnosti ali pa se izrazito odziva na slušne, vidne in druge halucinacije, ki so lahko prijetne.
Uživalec je v ekstatično povzdignjenem razpoloženju ali pa naravnost grozečem stanju: uživalca je strah, se zapira, bega sem ter tja, si zakriva oči in ušesa. Pri daljšem uživanju velikih odmerkov lahko pride do psihotičnih motenj ali celo znakov psihične bolezni, ki jo je potrebno zdraviti.
Pri številnih sintetičnih halucinogenih se lahko od uživalcev pričakujejo tudi odzivi, kakor zmedenost, preplašenost in zmotno dojemanje stvarnosti. Te droge posredno vplivajo na uživalčevo zavest, tako da se njegovo zavedanje stvarnega dogajanja občutno zmanjša. Na zavest vplivajo tudi mnoge druge droge, predvsem uspavalna sredstva. Motnje zavesti so lahko različno intenzivne in se kažejo v odmaknjenosti, zaspanosti, dremežu, globokem spanju, globoki nezavesti, komi in tudi smrti.
Pomanjkljivo znanje in nerazumevanje mnogih sprememb pri mladostniku, s katerimi se starši ne morejo sprijazniti in jih ne jemljejo kot sestavni del odraščanja, jih utegne zavesti v napačno sklepanje. Vsem, ki svojega otroka dobro poznate, bodo spremenjeno vedenje, videz in razmišljanje lahko signal, da je z njim nekaj narobe. Vendar se ne prestrašite in ne sumite otroka brez stvarne podlage. Bodite pozorni le na izrazite spremembe. Le če jih je več skupaj, jih je mogoče povezati z jemanjem drog.
• droge in njihovi ostanki (tablete, ampule, prazne tube lepil, semena, praški v žepih, pepelnikih in smeteh),
• pribor za jemanje drog (ustniki, papir za zvijanje cigaret, plinski vžigalniki, kapalke ...),
• vonj po sladkem senu, duh po kadilu ali intenzivna uporaba parfumov,
• duh po zažgani vrvi ali močno aromatičnem tobaku (takšen vonj pušča kanabis),
• pozabljene, izrabljene in polprazne tube lepil, čistil, razredčil, plastične vrečke, pomazane z lepilom, kosmi vate ali robci z duhom po čistilu.
• revije o drogah, napisi na oblačilih,
• pogovori in šale v zvezi z drogami,
• nepripravljenost na pogovor o drogah s starši.
• slab spomin, težave s koncentracijo, kratka pozornost, pomanjkanje ambicij,
• slaba telesna kondicija, nepovezan govor, jecljanje,
• nezdrav videz, zanemarjenost,
• pordele oči, razširjene zenice, dolgotrajen nahod in kašelj,
• močno povečan ali zmanjšan apetit in hitra sprememba telesne teže.
• padec uspešnosti v šoli,
• pogosto izostajanje.
• neposlušnost (laž, kraja, goljufija), težave s policijo,
• novi prijatelji, o katerih ne želi govoriti,
• težave z denarjem; izgine kolo, obleka, radio,
• izginjanje zdravil iz domače lekarne,
• pogosto izposojanje denarja doma in zunaj doma,
• nošenje sončnih očal in dolgih rokavov v zato neprimernem obdobju (prikrivanje vbodov), razširjene zenice ali pordela očesna veznica;
• pogosti kratki telefonski klici, tudi ponoči; molk, če dvignejo telefon starši, klicoči se ne predstavi;
• hitro spreminjanje razpoloženja, neprimerna jeza, razdražljivost, skrivnostnost;
• upad motivacije, energije, samodiscipline, samospoštovanja;
• nedejavnost v prostem času, zmanjšano zanimanje za hobije.
Kadar odkrijete kar koli od navedenega, otroka takoj primerno opozorite. Ne očitajte in ne grozite mu, ampak ga opomnite tako, da bo razumel, da mu želite pomagati. Čeprav naj ve, da ne odobravate njegovega početja in da ste močno prizadeti, mora kljub temu čutiti, da mu stojite ob strani in da se lahko glede svojih težav vedno zateče k vam. Znaki jemanja drog so različni tudi glede na to, kako globoko je mladostnik že zabredel. Nekateri postanejo vidni šele takrat, ko otrok drogo uživa že nekaj časa. Pogosto starši nočejo priznati, da ima njihov otrok težave. Jeza, zamera, krivda, sram in občutek lastne nesposobnosti so običajne reakcije staršev, kadar zaznajo težavo.
Z otrokom težav ne poskušajte razreševati takrat, ko je pod vplivom alkohola ali drugih drog, ampak počakajte, da se strezni. Šele potem se z njim umirjeno in objektivno pogovorite. Povejte mu, da ga imate radi in da vas skrbi zanj. Sprejmite določene disciplinske ukrepe kadar otrok krši pravila, o katerih ste se z njim dogovorili. Disciplinskih ukrepov se strogo držite. Ne popustite, če vam otrok obljubi, da tega ne bo več počel. Seveda mu je potrebno tudi zaupati, vendar pri tem ne bodite naivni, saj mladi glede uživanja alkohola in drugih drog pogosto lažejo. Če imate takšen občutek, se odločite za urinske teste, s katerimi bo dokazano ali jih uživa ali ne.
Več v knjigi: Andrej Kastelic, Marija Mikulan: Mladostnik in droga
