Virus hepatitisa C so našli v različnih telesnih tekočinah (slini, semenski tekočini, nožničnih izločkih, seču, solzah, tekočini trebušne votline), vendar je za prenos okužbe pomembna le okužena KRI.
Če gre za naključno izpostavljenost ostrim, morebiti okuženim predmetom (običajno je to injekcijska igla), kar se najpogosteje zgodi zdravstvenim delavcem, je v zdravstveni ustanovi takoj potrebno že v naprej določeno ustrezno ukrepanje. Če pa se tak incident zgodi zunaj bolnišničnega okolja, pa naj taka oseba po ustreznem ukrepu ob incidentu (stiskanje vbodnega mesta in izpiranje pod tekočo mlačno vodo 10 minut, nato osušitev in razkuževanje mesta vboda) takoj obišče izbranega osebnega zdravnika oziroma dežurno zdravstveno službo, ki bo ocenila stopnjo tveganja in po potrebi osebo napotila na področni oddelek za infekcijske bolezni. Posebne imunološke zaščite proti okužbi s HCV neposredno po vbodu žal ni na voljo. Osebo, ki je bila izpostavljena okužbi s HCV, je potrebno redno zdravniško nadzorovati še šest mesecev po okužbi. V primeru pojava okužbe je potrebno ustrezno ukrepanje, kar je v domeni specialista infektologa.
