Virus hepatitisa C so našli v različnih telesnih tekočinah (slini, semenski tekočini, nožničnih izločkih, seču, solzah, tekočini trebušne votline), vendar je za prenos okužbe pomembna le okužena KRI.
V Sloveniji je posebna skupina strokovnjakov izdelala že leta 1997 in dopolnila 1999 Smernice za odkrivanje in zdravljenje hepatitisa C ter opredelila, katere skupine ljudi imajo zvečano tveganje za okužbo, zaradi česar jih je priporočljivo testirati. To so predvsem:
- osebe s hemofilijo,
- bolniki na nadomestnem zdravljenju s hemodializo,
- bolniki s kroničnim hepatitisom B,
- bolniki s HIV/aids.
Poleg tega se testiranje na hepatitis priporoča tudi vsem:
- ki so prejeli transfuzijo ali so imeli večji operativni poseg pred letom 1993,
- ki so družinski člani oziroma člani skupnega gospodinjstva z osebo, ki je okužena s HCV,
- ki so si v preteklosti injicirali droge in/ali njuhali kokain ali to še vedno počno,
- ki so se neprofesionalno tetovirali, si dali prebosti kožo ali bili na neprofesionalni akupunkturi,
- ki so imeli nezaščiten spolni stik z osebo, ki bi utegnila biti okužena s HCV oziroma sodi v tovrstno skupino tveganja,
- ki imajo enega ali več neznačilnih simptomov in znakov hepatitisa C kot so dolgotrajno, nepojasnjeno splošno slabo počutje, dolgotrajna izčrpavajoča utrujenost, nepojasnjena bolečina v zgornjem delu trebuha, izguba teka, nepojasnjena izguba telesne teže, otekanje v trebuh in noge in podobno.
V Sloveniji so edino krvodajalci tisti, ki se obvezno testirajo na okužbo s HCV.
