Kaj je hepatitis?

Inkubacijska doba je čas od okužbe do izbruha bolezenskih simptomov in znakov. Pri okužbi s HAV in HEV je krajša in traja povprečno od dveh do šestih tednov, pri okužbi s HBV in HCV pa je daljša in traja od enega do šestih mesecev. Virus hepatitisa D nikoli ne okuži jetrne celice samostojno, ampak vedno ob prisotnosti HBV, bodisi da gre za hkratno okužbo, ali okužbo na predhodno s HBV že okuženo jetrno celico.

 

Bolezenski simptomi in znaki akutnega virusnega hepatitisa so večinoma enaki, ne glede na povzročitelja. Zajemajo vse oblike poteka bolezni, od popolnoma nezaznane, ko se bolnik sploh ne zaveda, da je okužen z virusom hepatitisa, do hitro napredujoče in usodne odpovedi delovanja jeter. Ob zaključku inkubacijske dobe so najzgodnejši simptomi in znaki bolezni splošno slabo počutje oz. gripi podobni bolezenski znaki z lahko rahlo zvišano temperaturo, glavobolom, bolečinami v sklepih in mišicah, čemur sledijo najzgodnejši simptomi in znaki s strani prebavil kot so slabost, siljenje na bruhanje in bruhanje, izguba teka, tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom, kjer se nahajajo jetra. Seč se obarva temno, blato postane svetlejše, čemur čez nekaj dni sledi rumenica sluznic in kože (zlatenica). 

 

Laboratorijske preiskave kažejo nenormalne vrednosti testov za oceno delovanja jeter, s posebnimi mikrobiološkimi preiskavami pa lahko ugotovimo, za katero vrsto virusnega hepatitisa gre. 

 

Pri večini bolnikov usmerjeno zdravljenje akutnega hepatitisa ni potrebno, manjši delež bolnikov pa potrebuje bolnišnično oskrbo. V tej fazi je predvsem pomembno, da bolnik počiva, uživa zdravo uravnoteženo prehrano, ne pije alkoholnih pijač in izvaja osnovni higienski režim pri vsakodnevnih opravilih. Popolna ozdravitev akutnega virusnega hepatitisa brez posledic je značilna za okužbi s HAV in HEV, medtem ko se pri okužbah s HBV, HDV in HCV lahko razvije kronično vnetje jeter. Pri minimalnem deležu bolnikov (do 1%) pa lahko akutni virusni hepatitis poteka v težki obliki (fulminantni hepatitis) z odpovedjo delovanja jeter, kjer je potrebna nujna presaditev organa.

 

Kronični hepatitis B in kronični hepatitis C sta bolezni z različno stopnjo izraženosti bolezenskih znakov. Lahko gre le za nosilstvo okužbe oz. za blažji potek kroničnega virusnega hepatitisa brez posebno izraženih bolezenskih znakov, lahko pa za zmeren ali hud potek, ki lahko vodita tudi v življenje ogrožajoče posledice: cirozo jeter z odpovedjo delovanja jeter oziroma raka na jetrih.