Kaj je hepatitis?

ZAPLETI NEZDRAVLJENJEGA KRONIČNEGA HEPATITISA

Ciroza jeter
Jetrna ciroza je odgovor jetrnega tkiva na kronično okvaro, ki jo predstavljata kronično vnetje in razpad (nekroza) jetrnega tkiva. Kot odgovor na to se razvije brazgotinjenje. Jetra imajo izredno dobro sposobnost obnavljanja tkiva, vendar pa dolgotrajni vnetni proces in razpad jetrnega tkiva oslabijo jetrno sposobnost obnavljanja in privedejo do brazgotinjenja.

Poznamo dve fazi jetrne ciroze:

• kompenzirano cirozo, kjer so jetra do neke mere še sposobna opravljati funkcije, ki so življenjsko pomembne za telo, in
• dekompenzirano jetrno cirozo, kjer  je delovanje jeter povsem oslabljeno in porušeno, kar se odraža tudi z vidnimi spremembami na telesu (otekanje v trebuh, otekanje v noge, krvavitve, motnje zavesti).

Bolnike s cirozo je potrebno zelo redno zdravniško nadzorovati. Tiste s kompenzirano cirozo zdravimo na enak način kot bolnike s kroničnim virusnim hepatitisom. Želimo predvsem stabilizirati delovanje jeter in preprečiti zaplete ciroze in s tem povezano umrljivost, vendar je uspešnost zdravljenja pri bolniku z že razvito cirozo manjša, kot pri bolnikih, ki ciroze še nimajo.

Pri bolnikih z dekompenzirano jetrno cirozo obstaja majhna verjetnost, da bo usmerjeno zdravljenje kroničnega hepatitisa uspešno, izredno pomembno pa je zdraviti zaplete in, če ni kontraindikacij, bolniku ponuditi tudi možnost presaditve jeter.  Pri odločitvi za presaditev jeter pri kroničnem hepatitisu in cirozi je potrebno bolnika uvrstiti na čakalno listo, opraviti vse ustrezne izhodiščne preiskave, in, če je le možno, kronični hepatitis zdraviti pred samim posegom presaditve. Ponovne okužbe jeter v presajenem organu so pogoste, kar zmanjšuje preživetje takih bolnikov.

Rak jeter
Pomemben zaplet pri kroničnem virusnem hepatitisu je tudi primarni jetrnocelični rak. Okužbi s HBV in HCV sta glavna nevarnostna dejavnika za njegov nastanek. Prav zaradi njiju je primarni jetrnocelični rak v svetu v porastu. Rak na jetrih sodi na peto mesto po pogostnosti rakavih bolezni v svetu, saj za njim zboli 5% svetovnega prebivalstva.

Zdravljenje raka na jetrih kot posledice okužbe z virusom hepatitisa (HBV, HCV) je v prvi vrsti odvisno od velikosti rakave spremembe, od števila tovrstnih sprememb in njihove prisotnosti bodisi le v jetrih ali razširitve v bezgavke oziroma v oddaljene organe. Glede na te osnovne pogoje se lahko odločimo bodisi za kirurško odstranitev tumorja ali za transplantacijo jeter, s katero odstranimo raka, ne pa tudi osnovne bolezni, torej kronični hepatitis. Če transplantacija jeter oz. odstranitev tumorja ne prideta v poštev, so potrebni drugi načini zdravljenja vključno z biološko terapijo in kemoterapijo