Virusi hepatitisa se med seboj razlikujejo po načinu prenosa okužbe, trajanju inkubacijske dobe in po tem, ali lahko povzročajo kronično okužbo. Potek akutnega virusnega hepatitisa se med posameznimi vrstami hepatitisa ne razlikuje izrazito.
Hepatitis A povzroča virus hepatitisa A (HAV). V zahodnem svetu je HAV povzročitelj četrtine vseh simptomatsko potekajočih akutnih hepatitisov.
Virus hepatitisa A se večinoma širi po tako imenovani fekalno-oralni poti ali z neposrednim tesnim stikom z osebe na osebe. Glavni vzroki za širjenje HAV so slaba higiena in sanitacija ter uživanje okužene vode in hrane.
Virus se izloča v okolico z okuženim blatom. Ob nezadostni in neustrezni higieni rok se virus prenaša na hrano in različne predmete. Z rokami nato virus lahko vnesemo v prebavila in se na ta način okužimo. Okužba se lahko prenaša tudi z okuženimi živili, med katerimi so najpogostejši termično neobdelani ali slabo obdelani morski sadeži, sadje, zelenjava, pa tudi onesnažena pitna voda. Posebna pazljivost je potrebna na potovanjih v t.i. endemična področja, to so dežele z nižjim higienskim standardom.
Virus hepatitisa A se lahko prenaša tudi z analno-oralnim spolnim odnosom, izjemno redko lahko tudi z urinom. Možen je tudi prenos pri intravenskem uživanju nedovoljenih drog, vendar je izredno redek.
Inkubacijska doba hepatitisa A je od 15 do 45 dni. Sledi izguba teka, gripi podobni simptomi s splošnim slabim počutjem, glavobolom, bolečinami v mišicah, zvišano telesno temperaturo čemur sledi slabost, siljenje na bruhanje, bruhanje in tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom. To lahko privede do pojava rumenice sluznic in kože. Večina okužb pri otrocih je brezsimptomnih, pri odraslih pa so bolezenski znaki ponavadi močneje izraženi in trajajo dlje. V povprečju po 2-6 tednih bolezenski znaki izzvenijo in začne se obdobje rekonvalenscence. V 1:1000 primerov obolelih pride do akutne odpovedi delovanja jeter z zelo visoko smrtnostjo. Za okužbo s HAV je značilna popolna ozdravitev brez posledic in brez kronične slike bolezni. Po prebolelem hepatitisu A ostaja doživljenjska imunost proti tej okužbi.
Diagnozo hepatitisa A postavimo na osnovi epidemioloških podatkov ter laboratorijskih in mikrobioloških preiskav.
Diagnozo potrdi prisotnost protiteles anti-HAV razreda IgM. Protitelesa razreda IgG anti-HAV govorijo o stanju po preboleli okužbi s HAV in ostanejo v telesu doživljenjsko. Ščitijo pred ponovno okužbo.
Zdravljenje je simptomatsko kar pomeni, da nimamo posebnih protivirusnih zdravil za zdravljenje hepatitisa A. Sprejem v bolnišnico je potreben, če bolnikovo stanje in laboratorijski testi za oceno delovanja jeter nakazujejo na možnost hujšega poteka bolezni in/ali če bolnik nima zagotovljenih osnovnih higienskih bivalnih in sanitarnih razmer. Akutni hepatitis A zdravimo le s podpornim in ne z usmerjenim protivirusnim zdravljenjem. Potreben je počitek in redna, zdrava in uravnotežena prehrana, izogibamo se uživanju alkohola in vseh jetrom škodljivih zdravil. Bistvena je dobra osebna higiena: dosledno umivanje rok pred jedjo in po opravljeni potrebi. Bolnik z akutnim hepatitisom lahko zapusti bolnišnico, ko se mu splošno zdravstveno stanje izboljša.
Poleg ustrezne higiene in sanitacije lahko okužbo s HAV preprečimo tudi s cepljenjem. Na voljo imamo pasivno (imunoglobulini) in aktivno (cepivo) imunizacijo. Pasivno imunizacijo pri okužbi izpostavljenih osebah svetujemo takoj po neposrednem stiku z okuženo osebo. Aktivna imunizacija pa je cepivo, ki nudi zaščito v več kot 90%. Zaščita se razvije že nekaj tednov po prvem odmerku cepiva. Za podaljšano zaščito ponovno cepimo čez 6–12 mesecev. Cepljenje z dvema odmerkoma cepiva nudi zaščito za vsaj 20 let. Cepljenje proti hepatitisu A svetujemo predvsem potnikom, ki potujejo v endemične kraje, pa tudi določenim drugim skupinam ljudi, vključno z bolniki s kroničnimi jetrnimi boleznimi.
