Virusi hepatitisa se med seboj razlikujejo po načinu prenosa okužbe, trajanju inkubacijske dobe in po tem, ali lahko povzročajo kronično okužbo. Potek akutnega virusnega hepatitisa se med posameznimi vrstami hepatitisa ne razlikuje izrazito.
V razvitem svetu se okužba s HEV skoraj ne pojavlja, je pa pogosta v t.i. endemičnih področjih v Indiji, Pakistanu, Afriki, JV in osrednji Aziji, Mehiki in Rusiji, kjer se občasno pojavijo epidemije. V razvitem zahodnem svetu se okužba pojavi predvsem pri potnikih, ki so se vrnili iz endemičnih krajev.
Okužba s HEV se prenaša fekalno-oralno, na zelo podoben način kot HAV. Glavni vzrok širjenja HEV so slaba higiena in sanitacija ter uživanje okužene hrane.
Bolezenski simptomi in znaki okužbe s HEV so zelo podobni okužbi s HAV. Bolezen ponavadi poteka lažje kot okužba s HAV. Odpoved delovanja jeter pri akutnem dogajanju se pojavi v manj kot 1 %. Bolezen pa je lahko zelo huda pri okuženih nosečnicah, predvsem v prvem tromesečju. nosečnosti, kjer povzroča zelo visoko smrtnost (10-20%).
Hepatitis E ponavadi izveni v 14 dneh do 3 tednih, kronične okužbe s HEV ne poznamo. Okužba najverjetneje zapusti tudi trajno imunost pred ponovno okužbo.
Hepatitis E dokažemo na osnovi epidemioloških podatkov in ustreznih laboratorijskih in mikrobioloških preiskav. Dokaz hepatitisa E je prisotnost specifičnih protiteles v krvi (anti HEV. Po okužbi ostanejo v telesu protitelesa anti-HEV razreda IgG.
Akutni hepatitis E zdravimo simptomatsko z podpornim zdravljenjem, podobno kot akutni hepatitis A, saj usmerjenega protivirusnega zdravljenja ni.
Učinkovitega cepiva proti hepatitisu E še ne poznamo. Edina načina preprečevanja okužbe sta dobra higiena in sanitacija. Predvsem na to opozarjamo potnike, ki potujejo v endemična oziroma ogrožena področja.
